Izpit ”B-BH”

 


- izpit za psa spremljevalca
s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in strokovnim izpitom  za vodnika

 

Prvi del izpita:

 

STROKOVNI IZPIT ZA VODNIKA PSA SPREMLJEVALCA

 

 

Strokovni izpit za vodnika psa spremljevalca je sestavni del »izpita za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju«.Strokovni izpit za vodnika psa je pogoj, ki ga mora vodnik kandidat izpolniti za pridobitev naziva vodnik psa spremljevalca in za priznanje izpita za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju.
Način izvajanja
Izvaja se pred prvim in drugim delom izpita.
Strokovni izpit se izvaja v pisni obliki, in sicer v obliki testa s 30 vprašanji iz različnih področij kinologije (izbor izmed 140 vprašanj).
Test je pozitiven v primeru, da ga je kandidat dosegal najmanj 70% možnih točk. V primeru, da je kandidat dosegel 50% ali več odstotni rezultat, lahko ponavlja izpit še istega dne. V primeru nižjega rezultata je možna ponovitev po poteku treh tednov, če je pes pozitivno opravil praktični del izpita. Za izvedbo tovrstne ponovitve, je potrebno podati pisno prošnjo KzŠ/KZS, ki takšno ponovitev odobri, ko preveri izpolnjevanje pogojev.

 

Drugi del izpita:

 

IZPIT ZA PSA SPREMLJEVALCA NA VADBIŠČU

 

 

 

Sestava tega dela izpita in točke:
1. Vodenje na povodcu              20
2. Prosta vodljivost                    20
3. Sedi  v gibanju                      20
4. Prostor v gibanju  in odpoklic   20
5. Odlaganje psa                       20
Skupaj                                   100
Za pozitivno oceno mora pes doseči najmanj 70% izpitnih točk. Starost psa za opravljanje izpita je najmanj 14 mesecev.

 

1. Vodljivost na povodcu (20 točk)

 

Povelje : »poleg«
Povelje »poleg« se sme izreči le na začetku vaje in ob spremembi tempa. Ovratnica ne sme biti na zateg. Vrvico mora vodnik nositi v levi roki, ves čas izvajanja vaje mora biti vrvica ohlapna. Vodnik pride z navezanim psom v vaji »poleg« do sodnika in se s psom, ki je v sedečem  položaju, predstavi sodniku. Iz poravnanega osnovnega položaja  mora pes na povelje za spremljanje »poleg« pozorno, veselo in poravnano slediti vodniku, s plečko v nivoju kolena, na levi strani vodnika. Ob ustavljanju se mora takoj samostojno hitro in poravnano usesti. Na začetku vaje gre vodnik s psom 40-50 korakov, brez ustavljanja, naravnost. Po obratu sledi še 10 do 15 korakov, nato vodnik pokaže tek in počasno hojo (vsakič najmanj 10 korakov). Prehod iz teka v počasno hojo poteka brez vmesnih korakov. Posamezna sprememba tempa mora biti prikazana z razločno spremembo hitrosti. Potem mora prikazati najmanj en levi in en desni obrat. Ustaviti se mora najmanj enkrat v normalni hoji. Na koncu vaje gre vodnik s psom na znak sodnika skozi skupino najmanj štirih premikajočih se oseb. Skupina
Hoja skozi skupino premikajočih oseb se izvaja v okviru vodenja na povodcu in v vaji proste vodljivosti.
Vodnik s psom mora vsaj enkrat med izvajanjem vaje v skupini priti tesno ob osebo v skupini. Sodnik lahko zahteva ponovitev vaje. Pohvala psa je dovoljena po tem, ko vodnik in pes zapustita skupino in se ustavita na izhodiščni točki v osnovnem  položaju.
Ocenjevanje:
-prehitevanje, odmik vstran, zaostajanje, počasno ali zadržano usedanje, dodatna povelja, pomoč s položajem telesa, nepozornost v kateremkoli tempu, na obratih in potrtost psa, se ustrezno odštevajo.

 

2. Prosta vodljivost (20 točk)

 

Povelje »poleg«
Na povelje sodnika vodnik odveže psa. Vodnik povodec lahko nosi obešen preko ramena ali pa v žepu,
vendar vedno na drugi strani kot vodi psa. Potem nadaljuje z vodenjem v skupini v kateri se mora
najmanj enkrat ustaviti. Po zaključku dela v skupini zavzame vodnik s psom osnovni položaj na izhodiščni točki iz katerega nadaljuje z izvajanjem proste vodljivosti, ki je enaka , kot je opisano pri vodenju na povodcu. Preizkus reakcije na strel. Streljanje se izvaja pri prosti vodljivosti na prvi liniji in pri odlaganju z motenjem. Strelja se dvakrat s 6mm pištolo z razdalji najmanj petnajstih korakov. Časovni razmak med prvim in drugim strelom je 5 sekund. Prvi strel se izvede po najmanj 15 korakih proste vodljivosti. V kolikor se pes ob strelu ne obnaša brezbrižno, vendar kljub temu ostane vodljiv, to ne štejemo kot napako. V kolikor vodnik po streljanju ne more več nadaljevati z izvajanjem vaj, ali izgubi nadzor nad psom, ga izločimo iz nadaljnjega izvajanja vaj. Polno število točk dobi le pes, ki se na strel ne odziva in ostane brezbrižen. V primeru dvoma oz. nejasnosti je sodnik dolžan reakcijo na strel še enkrat preveriti. Preizkus se izvaja s privezanim psom. Pomočnik, na znak sodnika, ustreli dvakrat z razdalje najmanj 15 korakov. Pri preizkusu mora pes ostati na vrvici.
Preizkus  reakcije na strel se izvaja za tiste pse, ki  imajo ta izpit  in preizkus reakcije na strel  kot pogoj za vzrejo. Pri ostalih pseh se ta del preizkusa ne izvaja.
Ocenjevanje:
prehitevanje, odmik vstran, zaostajanje, počasno ali zadržano usedanje, dodatna povelja, pomoč s položajem telesa, nepozornost v kateremkoli tempu, na obratih in potrtost psa, se ustrezno odštevajo.

 

3. Sedi  v gibanju  ( 20 točk)

 

Povelji : »poleg«, »sedi«
Iz poravnanega osnovnega položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti naravnost. Po 10 do 15 korakih se mora pes na povelje »sedi« takoj usesti v smeri gibanja, ne da bi vodnik zato spremenil hitrost hoje, prekinil gibanje ali se ozrl. Po nadaljnjih 30 korakih se vodnik ustavi in se obrne k psu, ki mirno sedi. Na znak sodnika gre vodnik nazaj do psa in se postavi na njegovo desno stran.
Ocenjevanje:
napaka v razvoju vaje, počasno usedanje, nemirno, nepozorno in postrani sedenje, se ustrezno odštevajo. Če se pes namesto usedanja uleže ali obstane, se odbije 7 točk.

 

4.Uleganje v gibanju  in odpoklic (20 točk)

 

Povelja: «poleg«, »prostor«, »sem«, »poleg«
Iz poravnanega osnovnega  položaja gre vodnik s psom v prosti vodljivosti naravnost. Po 10 do 15 korakih se mora pes na povelje »prostor« uleči v smeri gibanja, ne da bi se vodnik zato ustavil, spremenil hitrost ali se ozrl. Vodnik gre še cca. 30 korakov naravnost, se ustavi in se takoj obrne proti psu, ki  mirno leži. Na znak sodnika  pokliče psa s poveljem »sem« ali z imenom psa. Pes mora priti veselo, hitro, v ravni liniji in se usesti tesno, naravnost pred vodnika. Na povelje »poleg« se mora pes hitro in poravnano usesti levo zraven vodnika s plečko v nivoju kolena.
Ocenjevanje:
napaka v razvoju vaje, počasno uleganje, nemirno ležanje, počasen prihod oz. sprememba hitrosti pri odpoklicu, razkoračena stoja vodnika, napaka pri usedanju pred vodnika in pri zaključku, se ustrezno odštejejo. Če pes stoji ali sedi po povelju »prostor«, se odšteje 7 točk.

 

5. Odlaganje z motenjem (20 točk)

 

Povelji: »prostor«, »sedi«
Po prijavi sodniku sodnik pošlje enega od vodnikov na prej določeno mesto , kjer bo odložil psa. Ko pes in vodnik prideta do določenega mesta, se postavita v osnovni položaj. Iz osnovnega položaja poveljuje vodnik psu prostor. Vodnik odpne psu povodec in psa pripne na že vnaprej pripravljen in pritrjen varovalni povodec, ki je dolg 2 metra. Varovalni povodec mora biti  trdno pritrjen na nepremično zadevo. Pri psu se ne sme puščati nobenih predmetov. Po odložitvi ,odide vodnik na znak  vodnika,v določeni smeri. Po najmanj 30 korakih se ustavi obrnjen stran od psa. Tako obrnjen (s hrbtom proti psu) ostane ves čas izvajanja vaje odlaganja. Pes mora v času izvajanja vaj poslušnosti od 1-4, mirno ležati na prostoru. Na znak sodnika ,odide vodnik k psu, se postavi na desno stran psa in na znak sodnika psu poveljuje »sedi« v osnovni položaj. Nato psu odpne varovalni  povodec in ga pripne na svoj povodec.Na znak sodnika zapusti prostor za odlaganje. Nemirnost vodnika ali pomoč pri odlaganju ni dovoljena. Psice se odlagajo ločeno.
Ocenjevanje:
v kolikor pes nemirno leži, sedi ali vstane se to primerno oceni. Če se pes med odlaganjem
premakne več kot za dolžino telesa iz določenega mesta za odlaganje, je ocena vaje  
nezadovoljiva.

 

Tretji  del izpita:

 

PREIZKUS OBNAŠANJA V URBANEM OKOLJU

 

 

 

  • Splošno

 

Preizkus obnašanja v urbanem okolju sestavljajo vaje s katerimi se ugotavlja vedenje v odnosu do ljudi, živali in okolja. Preizkus mora zajemati vsakdanje situacije in se ne sme izvajati v neposredni okolici matičnega društva. Preizkus se mora izvajati v strnjenem naselju v času ko se odvija največji promet. Sodnik se dogovori z vodjo prireditve, kje bo preizkus v posameznih vajah potekal (ulica, pot, prostor). Izpitnikov s psi se ne sme izpostavljati nevarnosti v prometu, pri izvajanju izpita je potrebno upoštevati vse veljavne predpise (občinske, prometne). Za izvedbo izpita je potrebno precej časa, zato mora organizator paziti, da ni prijavljenih preveliko število psov. V nasprotnem mora zagotoviti več sodnikov. Psi, ki opravljajo izpit lahko vsak preizkus opravljajo individualno in so tako tudi ocenjeni.
Posamezni preizkusi se ne ocenjujejo s točkami. Za oceno je pomembno kako se pes obnaša skozi celotno vajo, pomanjkljivo opravljene vaje se ne kompenzirajo z drugimi dobro opravljenimi vajami. Pomanjkljivo, oziroma ena neuspešno izvedena vaja pomeni, da sta pes in vodnik neuspešna na celotnem izpitu. Vaje, ki so v nadaljevanju opisane, lahko sodnik prilagodi glede na situacijo v prometu oz. v naselju. V primeru nejasnosti ima sodnik pravico vajo ponoviti. Sodniku je prepuščeno, da opredeli način izvajanja izpitov, možnosti so naslednje: vsi izpitniki s svojimi psi najprej opravijo vajo številka 1 in nato vsi preidejo na vajo številka 2, ter tako do vaje 6. vse vaje (od 1 do 6) najprej opravi prvi kandidat s psom in nato vse vaje opravi naslednji kandidat,itd.

Potek preizkusa

 

  • Srečanje s skupino ljudi

 

Vodnik se z navezanim psom sprehaja po prometni ulici. Na znak sodnika morata pes in vodnik (ob upoštevanju prometnih predpisov) prečkati prehod za pešce (semafor, zebra) pri čemer ju ves čas izvajanja vaje spremlja sodnik. Pes mora ves čas preizkusa prostovoljno, s plečko ob vodnikovi levi nogi, spremljati svojega vodnika. Pri srečanju s pešci in v prometu se mora pes obnašati neprizadeto. Vodnik se bo pri izvajanju vaje srečal z pešci, ki bodo vnaprej izbrani, pri srečanju z njimi pes ne sme biti obremenjen oz. se mora obnašati ravnodušno. Skupina šteje 6 pešcev, oseba iz skupine pri srečanjem z vodnikom le tega pozdravi, pes pa mora pri srečanju s to osebo mirno sedeti ali ležati ob vodniku.

 

  • Srečanje s kolesarjem

 

Na znak sodnika gre vodnik s privezanim psom po ulici mimo kolesarja. Po srečanju s kolesarjem, ko je pes že za kolesarjem,  le ta pozvoni. Na določeni razdalji se vodnik s psom obrne in nadaljuje s hojo proti kolesarju, pri srečanju kolesar znova pozvoni. Srečanji potekata vedno na način, da se pes nahaja med vodnikom in kolesarjem, pes mora biti ob srečanju s kolesarjem sproščen.

 

 

 

  • Srečanje z avtomobili

 

Vodnik mora z navezanim psom mimo več avtomobilov. Pri mimohodu vodnika s psom voznik v enem izmed avtomobilov le tega vžge. Pri drugem avtomobilu voznik naglo zaloputne vrata. Ko vodnik in pes nadaljujeta s hojo se ob njiju ustavi avto in voznik vodnika povpraša o poti, pes mora ta čas mirno sedeti ali ležati ob vodniku. Pes se mora do avtomobilov in ostalega prometa obnašati nevtralno in ne sme kazati strahu.

 

 

 

  • Srečanje s tekači in skaterji (rolerji)

 

Vodnik se z navezanim psom, sprehaja po vnaprej določeni trasi. Med hojo ga, ne da bi pri tem spreminjala tempo, prehitita najmanj dva tekača, ko se oddaljita , se obrneta in tečeta ponovno mimo vodnika s psom. Psu ni treba hoditi ob nogi , ne sme pa obremenjevati mimoidočih oseb. Pri srečanju z osebami ima vodnik pravico psu poveljevati, da se usede ali uleže. Namesto tekačev se vaja lahko izvede s skejterji ali rolerji.

 

  • Srečanje z drugimi psi

 

Pri srečanju z drugimi psi se mora pes obnašati nevtralno. Vodnik ob srečanju s psi lahko da dodatno povelje »poleg« ali psu pa psu poveljuje, da se usede ali uleže. Obnašanje privezanega psa in obnašanje do živali Na znak sodnika gre vodnik z navezanim psom po pešpoti v naselju. Po kratko prehojeni poti se vodnik, na znak sodnika, ustavi in priveže psa na drog, drevo ali drug fiksen predmet v naselju. Vodnik se umakne iz vidnega polja psa tako da vstopi v npr. trgovino, pes lahko leži stoji ali sedi. V nadaljevanju gre mimo navezanega psa kakšnih pet korakov vstran drug vodnik z navezanim psom. Med preizkusom samostojnosti se mora pes obnašati mirno in mora mimoidočega psa (ne sme biti pretepač) mirno (brez napadalnega vedenja-zaganjanje, napenjanje vrvice) spustiti mimo. Na znak sodnika gre vodnik do psa in ga odveže.