Vsi, ki smo kakorkoli pomagali na mednarodnem taboru reševalnih psov, smo bili povabljeni na strokovno ekskurzijo v Posavje.

V soboto, 18. 11. 2017, se nas je v društvo tako zbralo 14. Na taboru so pomagali še mnogi drugi, ki pa se ekskurzije in različnih opravičljivih razlogov niso mogli udeležiti.  Z dvema voziloma smo se odpravili proti Posavju. Naša prva postojanka  je bila Sevnica. Odpeljali smo se do sevniškega gradu, kjer nas je pričakal župan Srečko Ocvirk. V začetku nam je predstavil Sevnico in njene posebnosti. V nadaljevanju pa je spregovoril o nesreči na Savi, ki se je zgodila leta 2008 in v kateri je življenje izgubilo 13 oseb. Poleg župana, ki je bil takrat v funkciji podžupana sta o nesreči spregovorila še poveljnik GZ Sevnica Gašper Janežič in vodja ReCO Brežice Zdenka Močnik.  Spregovorila sta o tem, kako je potekala reševalna akcija. V reševalni akciji so sodelovali tudi vodniki z reševalnimi psi in predsednik KD Zagorje Lojze Klančišar je bil v akciji s svojim psom aktivno udeležen. Vsi udeleženci so povedali, da je bila reševalna akcija izjemno naporna, stresna in da jih je tragedija povezala za vedno.

Po predstavitvi reševanja nas je vodič popeljal po sevniškem gradu. Ogledali smo si prostore in bili navdušeni nad urejenostjo gradu in nad tematskimi sobami. Ogledali smo si različne razstave (šolska, lutkarska, gasilska,…).  Precej pa nam je bil všeč zadnji prostor, ki smo si ga ogledali. Vinske kleti si nismo samo ogledali, ampak smo lahko poskusili tudi dolenjski cviček in modro frankinjo. Ob tem pa smo se okrepčali z ocvirkovim kruhom in salamo. Navdušeni pa smo bili nad idejo, da lahko posvojimo trto.

Dobre volje smo se odpravili naprej,  oz. nazaj proti Zasavju. Odpeljali smo se do Radeč, kjer smo zavili levo proti Svibnem in se odpravili do kmetije, kjer živi in dela kovač Martin Oblak. Zaposlen je bil v Prevzgojnem domu Radeče, kjer je bil vodja kovaške delavnice. Po upokojitvi pa je s to danes redko obrtjo nadaljeval in ustvaril številne prečudovite izdelke.  Ogledali smo si njegovo zbirko replik keltskega orožja, sabelj, mečev in viteških oklepov. Naše navdušenje in občudovanje je bilo nepopisno. Nekateri so si celo nadeli čelade in se poskusili v vihtenju meča. Po skupni fotografiji pa nas je pot peljala naprej proti Podkumu, kjer nas je Pr'Čop čakala večerja. Takoj po prihodu smo izvedeli, da bo večerja, ki so nam jo postregli v stari domačiji, nekaj posebnega. Vsak je dobil drugačen kozarec in drugačen krožnik. Vsi pa smo dobili enako okusno večerjo. Siti smo obsedeli za mizo in se še nekaj časa zabavali in družili. Prijetno utrujeni smo jo počasi mahnili v dolino. Tudi pot nazaj je spremlja dobra volja in veliko smeha.

Ob zaključku smo bili vsi enotnega mnenja, da smo preživeli res prijeten dan in predsedniku Lojzetu namignili, da lahko kaj podobnega organizira še kdaj. 

Zapisala Marina Kmet" 

In še link do slik: https://photos.app.goo.gl/Iu0rVrbDaOqVVuJM2